Ponedeljek, 12. 10. 2020

Pa smo se le odpravili. V teh časih, ko so corona navodila vsak dan drugačna, bi bilo tole naše bivanje v CŠOD prav lahko preko vikenda odpovedano. Brez petih učencev, zaradi različnih vzrokov, smo se kar točno odpeljali z Blat. Na počivališču v Lukovici smo izkoristili čas za malico pa še kaj. Nad Žičko kartuzijo, skozi Slovenske Konjice, Zreče, mimo Zlatega griča, mimo nasadov jablan in  trte, mimo Uniorja, pod Starim gradom, čez Črešnovo in okrog cerkve Sv. Martina smo prispeli do Gorenja. To je majhna vasica z vrtcem, gostilno, bifejem, cerkvijo,  majhno podružnično šolo in seveda s CŠOD-jem. Od tu je do Rogle 12 km in do Zreč 4 km. Imeli bomo naravoslovno, športno in družboslovno obarvan teden. Po kosilu so se pričele prve delavnice. Razdelili smo se v tri skupine. Ena skupina je plezala na težavnostni steni, na balvanih, hodila po vrvi, igrala odbojko. Tudi mene so povabili zraven, upam, da jutri ne bodo čisto črne podlahti. Plezalce sta »zihrala« učitelj Gregor in učiteljica Sneža. Učiteljica Polona je odšla z drugo skupino na pohod, kjer so spoznavali kamnine. Te v domu Gorenje zelo dobro obvlada učiteljica Nada. Naše učence so te skale malo premalo zanimale. Obljubili so 200 % izboljšanje. Bomo poročali  jutri.  Tretja skupina je z učiteljem Juretom in učiteljico Mirjam delala vozle. Veliko so se jih naučili, kajti vozlanje jim gre zares dobro. Ker imamo učenje preživetja v naravi, je ta skupina odšla v gozd, kjer je nabrala dračje in pod igriščem so zakurili pravi taborniški ogenj. Glasnost je tudi v devetem razredu velika, naj si bo na delavnicah ali v jedilnici ali v sobah. Upam, da bodo tudi tile otročiči v sredo bolj utrujeni in se bo vse uredilo, kakor pri vseh šolah v naravi. Za kosilo smo jedli golaž, polento in solato. Tudi sladico smo dobili. Za malico je sadje, rižota s solato nas je čakala za večerjo. Sadje  je stalno na razpolago, prav tako sok, čeprav bi za nekatere učence rabili vroč čaj. Ne morete verjeti, nekatere že bolijo ušesa in grlo. Vsi so na debelo oblečeni in obuti, rokavice, kape, šali, bunde, volnene nogavice, pod hlačami pajkice, gojzarji… ha, ha. Ne vem, kako bomo prišli do Lovrenških jezer s tako šibko opremo. To bomo reševali v sredo. Mogoče bo sonce in bomo tja šli s platnenimi čevlji. Po kratkem sestanku o hišnem redu smo se odpravili na prijeten nočni pohod in obhodili vas ter prepešačili okrog 3,5 km. Sledila je osebna higiena in spanje. Če bi kdo želel pravljico, se je brala v telovadnici. Ker nikogar ni bilo tja, je le-ta odpadla. Po tuširanju so lahko še malo poklepetali in brali. Sedajle je vse tiho, le dežne kapljice trkajo na strešna okna. Pridno so zaspali. Ura je 23.47, zato bo spanje tudi nam učiteljem sedajle kar prav prišlo. Pošiljamo vam lepe pozdrave. Še zadnje sporočilo zaskrbljenim staršem; otroci so cel dan zdržali brez telefona (vsaj tako mislimo), niso bili lačni (vsaj tako mislimo), nič niso pogrešali TV (vsaj tako mislimo), poskrbeli so za osebno higieno in dokaj hitro zaspali (mislimo, da čisto res), so na varnem področju v varnih rokah (čisto zares).

Torek, 13. 10. 2020

Današnji dan je potekal po urniku, katerega ste si verjetno že ogledali med fotografijami. Po zajtrku so bile tri delavnice. Imeli smo astronomijo, topografijo in raziskovanje voda na Pohorju.  Moram reči, da že veliko vedo in tudi poslušanje je bilo danes 150 % boljše. No, kar obljubijo, tega se skoraj držijo.  Malo se pohecamo, pa vse gre naprej. Če nekdo brcne v trhlo drevo je sam kriv, ko mu zgornje veje padejo na glavo. Mar ni tako? Če plezaš po hribu in se nazaj zakotališ, si tudi sam kriv, ker nisi predvidel situacije.  Če brcneš v gnezdo os, pa zadnji ni kriv, če ga opikajo, ker se je brcajoči že umaknil naprej. Še sreča, da v tej skupini nismo imeli tistega, ki je na pike alergičen. Opikani smo se namazali z oljem 31, netreskom in propolisom. Nekaj je že pomagalo, ker nas ne boli več. Tudi malce boleča grla uspešno zdravimo, mažemo se po vratu, za ušesi in pod nosom. Celo nadstropje diši po zeliščih. V popoldanskih delavnicah so potekale včerajšnje aktivnosti, le skupine so se zamenjale. Veliko hodimo zunaj in dihamo pohorski zrak. V večernih urah smo žonglirali, se igrali šah, razne družabne igre, se učili spretnosti cirkuških iger ter igrali namizni tenis. Tudi naju z učiteljico Polono so vključili v tekmovanje in navijali za tisto,  ki je bila v določenem trenutku boljša. Danes smo zapeli pesem Vse najboljše. Komu? Rojstni dan je praznoval Blaž Potočnik. V kuhinji so se kuharice potrudile in mu prinesle sladoled s smetano in svečko, ki jo je uspešno upihnil. Če kdo želi kakšno informacijo, lahko kaj napiše na mail  jana.rojc@guest.arnes.si. Sedaj pa v posteljo in počitek za jutrišnjo hojo na Lovrenška jezera na Rogli. Bomo videli, kako daleč nam bo uspelo priti, ker je na Rogli kar precej snega. Zunaj močno piha veter in naj vam odnese pozdrav iz Gorenja.

Sreda, 14. 10. 2020

Nočni veter ter napoved vremena za Roglo je bil vzrok za žalost učiteljic. Kaj bomo delali na poti do Lovrenških jezer, če nas bo veter premetaval in pihal od 40 do 80 km na uro po napovedi v  vremenski aplikaciji. Vodja doma je rekel, da ponavadi vseeno gredo gor. Blaž se je pridružil danes, pojedel zajtrk in vsi smo se odpravili z avtobusom na Roglo. Razdelili smo si hrano in pijačo. Nad hotelom Natura smo se pripravljali za pohod. Čevlji, čevlji … Nekaj učencev zaradi 15 cm snega nismo upali peljati s skupino za pohod na Lovrenška jezera. Naredili smo pohod po asfaltni cesti do Peska, si privoščili čaj in se vrnili na Roglo. Tu smo si ogledali staro kočo. Ko so zidali hotel, so kočo pustili in jo obzidali. Zanimiva je gradnja in vonj, ki se razlikuje od sodobnega hotela v katerega je vkomponirana. Nadaljevali smo skozi novi del hotela Planja in si šli ogledat cerkev, nogometno igrišče, tenis igrišča, depandanse hotela, hotel Natura, ki je bil zgrajen ob tekaškem poligonu na pobudo Majdičeve. Bili smo pod potjo med krošnjami. Cena je visoka, zato se za pohod po njej nismo odločili in prepuščamo družinskim izletom. Narejena je iz macesnovega lesa, dolga preko enega kilometra, uporabili so 112.000 vijakov za končno postavitev. Z vrha stolpa do sredine se lahko oddričaš po toboganu. S stolpa se vidi skoraj do morja. Na poti do vrha so postavljene čutne naloge. Zbiraš žige in ob koncu te čaka nagrada. Prva skupina je zelo uspešno prišla do Lovrenških jezer, kjer na žalost niso videli lokvanjev, jezera so bila zamedena s snegom. Prečudovito zasneženo naravo si lahko ogledate na fotografijah. Sonce nas je spremljalo cel dan in ni bilo veliko vetra. Za kosilo klobasa, zelje in krompir kar sprejemljivo skoraj  za vse. Po kosilu smo za lepše obnašanje dovolili obisk sosednje gostilne, kjer imajo fitnes na prostem in kdor je želel si je lahko privoščil kaj po svojih željah. Kurjenje ognja je dodalo dnevu poseben čar. Učitelj Jure je lepo povedal kako kurimo ogenj, zakaj, kaj lahko poleg počnemo, kako lahko povzroči lepe trenutke in kako nam oteži življenje. Večer smo zaključili s košarko na zunanjem igrišču, družabnimi igrami, odbojko v telovadnici in namiznim tenisom. Dom ima veliko prostora za različne načine rekreiranja. Danes pa tuširanje ob devetih in spanje ob desetih.

Četrtek, 15. 10. 2020

Jutro je bilo temačno, zato učitelji nismo sitnarili in budili zaspancev. Pustili smo jih, da spijo do pol osmih, saj veste, lahko bi bili čez dan sitni, nenaspani. Po zajtrku so se pričele še nedokončane delavnice. Orientacijo smo izvedli v dežju s pelerinami. Prav tako smo opravili opazovanje lišajev, raziskovanje v gozdu ter merjenje ph vode. Dež ni vztrajal celo dopoldne, saj je videl, da nam ne pride do živega. Po kosilu smo si ogledali dokumentarni film Ljubezen in banane. Oglejte si ga, zelo dober je, da nam misliti. Res rabimo živali in jih v ujetništvu dresiramo, trpinčimo in imamo za uživanje v njihovih s trpljenjem pridobljenih veščinah? Po ogledu filma je vsak napisal dnevnik dogajanj celotnega tedna, ki ga bo shranil doma na skrito mesto in čez deset let obujal spomine. Po zelo dobri večerji smo se poizkusili v socialni igri iz katere smo izluščili, da z medsebojno pomočjo in sodelovanjem pol hitreje rešimo problem kakor, če zadevo rešujemo individualno. Brez sodelovanja smo nalogo reševali 81 sekund, s sodelovanjem pa 44 sek. Odhiteli smo se pripraviti na ples. Hodniki so dišali, oblekle so se najlepše hlače, trepalnice so bile zavihane, frizure so bile take, kot morajo biti za na ples. Telovadnica je kar pokala od pozitivne energije. Le nekaj je bilo tistih, ki so opazovali od strani, a so kljub temu uživali. Plesali so just dance, učitelj Jaka je vrtel muziko po željah, ki so jih napisali na tri liste. Lahko bi plesali celo noč, a je jutri potrebno pospraviti in jo mahniti proti domu. Veseli me, da so plesali v parih tudi tiste plese, ki so se jih naučili pri pouku športne vzgoje. No, upam, da jih nisem preveč in prezgodaj pohvalila, kajti sedajle zgoraj kar precej ropota in moram na pomoč pri dežuranju učitelju Jaku in učiteljici Poloni. Ja, učitelj Jaka je prišel zjutraj in zamenjal učiteljico Mirjam, ki je odšla predčasno domov. Tudi danes smo praznovali rojstni dna in sladoled s smetano in svečko je razveselil  Patrika Miklavčiča.

Petek, 16. 10. 2020

Ponavadi zjutraj ni časa za pisanje dnevnika  in potem ostane delo nedokončano, zato kar sedajle na hitro. Zjutraj bo Jaka imel ob 7.15 jutranjo rekreacijo, sledi zajtrk. Po zajtrku pospravimo sobe in odnesemo potovalke v klet. Izvedemo dopoldanske delavnice po planu in že bo čas za kosilo. Po kosilu,  točno ob 13.00 bodo učenci tekmovali v znanju iz diabetesa. Ostali  jih bomo počakali na igrišču, v telovadnici in pri namiznem tenisu. Mogoče bi bilo dobro, da bi ostali še en dan, da bi pojedli vse sladkarije, ki so še po potovalkah pa tudi zato, ker nam ni uspelo nabrati ter speči kostanja. Tudi učitelji bi ostali s tako super učenci. Res je, da se otroci v delavnicah, pri druženju, daleč do doma, brez TV , v drugem okolju … pokažejo v drugačni luči, kakor v šoli. Ne, ne kar odpeljali se bomo proti domu. Ustavili se bomo še v Slovenskih Konjicah, ker so lepo, staro, obnovljeno mesto. Krofi na Trojanah so mamljivi, a bomo sproti videli, kako bo pokazal čas. Tako, prišli smo do konca. Zahvaljujemo se tudi prijaznim učiteljem doma in vodji, še posebno pa prijaznim kuharicam, ki so nas crkljale z zares dobro hrano in presenečenji za dva rojstna dneva.

Se vidimo ob 17.00 v Blatih. Mogoče bomo malo zamudili. Pojdite ven iz avtov in malo poklepetajte, ko nas boste čakali.

Jana Rojc

Fotografije si lahko ogledate v fotogaleriji.

(Skupno 634 obiskov, današnjih obiskov 4)