Z učenci OŠ Ivana Tavčarja smo varno prispeli v Špeter Slovenov. Pot je potekala brez težav. Njihov ravnatelj nam je pokazal šolo in predstavil potek jutrišnjega dne. Vsi pa smo že kar nestrpno čakali prvega srečanja z učenci gostitelji. Odšli smo z družinami, kjer bomo povečerjali in prenočevali. Vsi so zelo prijazni in se veselimo novih poznanstev in druženja.

Četrtek:

Ob 8h smo se zbrali v šoli. Najprej smo si delili prve vtise in doživetja iz prve noči pri naših gostiteljih. Skupaj z učenci italijanske šole smo se odpravili na pohod in ogled Landarske jame. Čudovita jama s kapelo pred njo, katero je pomagal soustvariti tudi umetnik Andrej iz Škofje Loke. Med potjo nazaj do šole smo opazovali goro Matajur in oddaljeno cerkev na Stari gori. Vreme nam je dobro služilo, tako da smo po kosilu lahko odigrali tudi italijansko- slovensko tekmo, med dvema ognjema. Kasneje popoldne pa so se začele priprave na naš nastop. Kljub temu, da smo bili že malce utrujeni smo zbrali potrebno energijo in premierno odigrali igro Utrip podeželja, ki jo je na našo prošnjo, prav v ta namen napisala Urška Peternel. Učenke in učenci so se zopet zelo dobro izkazali. S petjem in igro so v Italijo prinesli košček Slovenije. Obiskala pa sta nas tudi ravnatelj Izidor Selak in učiteljica Irena Selak, ki sta si ogledala šolo in se udeležila našega nastopa.

Petek:
ob 8h smo se zbrali v šoli in se v treh skupinah pridružili učencem pri pouku. Naša skupina je imela pouk angleščine in zgodovine. V pogovor in aktivnost so bili vključeni tudi naši učenci. Bilo je zanimivo in poučno. Kasneje so nam dogajanje na njihovi šoli predstavili tudi z videoposnetkom, ki so ga pripravili za njihovo televizijo. Po malici, smo se odpravili na ogled Slovenskega Multimedijskega centra – SMO. Tam so učenci preko različnoh multimedijskih pripomočkov spoznali kulturo Slovencev na tem območju. Na poti nazaj do šole, smo se otovorili še z rekviziti, ki smo jih pustili v kulturnem centru po večerni igri. Ljudje so nas z zanimanjem opazovali, ko smo se s kosami, grabljami in gajbami sprehodili skozi vas. V šoli nas je čakalo kosilo in že smo se z mestnim avtobusom odpravili v Čedad. Tam smo se sprehodili po ulicah starega dela mesta, si ogledali uredništva časopisov DOM in NOVI MATAJUR, obiskali arheološki muzej, longobarski tempelj in krščanski muzej. Veliko zanimivih zgodb in zgodovinskih dejstev. Ogled čudovitega meata Čedad smo zaključili z obiskom slaščičarne in si vsaj malo spočili naše utrujene noge. Tam smo se srečali tudi z družinami gostitelji in se odpravili z njimi na naše zadnje prenočevanje v na tej izmenjavi učencev.
Sobota:
Zaradi slabe napovedi vremena smo dejavnosti, ki so zajemale sprehod in nabiranje kostanja, nadomestili z ustreznimi dejavnostmi v šoli. To nam je zelo ustrezalo, saj smo tako lahko zjutraj malce dlje poležali. V šoli smo se dobili ob 9. 30 in se razdelili v dve skupini. Ena skupina je imela plesno delavnico, kjer sta nam dve učenki njihove šole predstavili nekaj plesov, ki se jih učita pri folklorni skupini. Skladbice ob katerih smo plesali, so nam bile dobro znane, saj so bile iz zakladnic slovenskih ljudskih pesmi. Tudi mi smo jih naučili slovenski ljudski ples Ob bistrem potoku je mlin. V drugi skupini pa smo si ogledali posnetek Krivopetniki, ki so ga ustvarili učenci Državne večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič. Projekt je bil izveden v okviru Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za FJK in je bil posvečen Benečiji in njeni izjemno bogati kulturni dediščini.
Sledil je odmor za suho kosilo in aktiven odmor z družabnimi igrami in prepevanjem. Po odmoru nas je čakala še kuharska delavnica. Preizkusili smo se v pripravljanju dveh tradicionalnih jedi: Gubanca in Štruklji. Priprava sladic nam je šla dobro od rok. Videli smo, da sladici spominjata na naše orehove štruklje in orehovo potico, vendar ima nek poseben, pristen okus. Seveda smo se z njimi lahko kasneje tudi posladkali in preverili naše kuharske spretnosti. Imeli smo še nekaj časa, da naše štiridnevno druženje zaključimo z družabnimi igrami na igrišču. Čas, ki smo ga preživeli v Italiji nam je res hitro minil. Izkušnje in dogodivščine nam bodo za vedno ostale v spominu, tako kot tudi, na novo spletena prijateljstva. Komaj čakamo, da se zopet vidimo aprila, ko nas učenci OŠ Pavla Petričiča iz Špetra obiščejo v Gorenji vasi.
(Skupno 216 obiskov, današnjih obiskov 1)