Potem, ko so se udeleženci MEPI-ja dodobra utrdili na mokri in hladni poskusni odpravi, bi bili zelo hvaležni materi naravi, da bi jih na končni odpravi nagradila s toplim in sončnim vremenom.
Ne vemo, kakšna je bila zamera narave, vendar se to ni zgodilo. Prav nasprotno, narava je v petek, 12. in v soboto 13. maja poskrbela za še večji izziv v obliki še večjih količin padavin in nizkih temperatur. A to našim 14 dekletom in fantom, ki so se jim pridružile 4 dekleta iz OŠ Poljane, ni pregnalo nasmeška z ust, ko so se zjutraj ob 8h usedli na avtobus. Prav nasprotno. Učenci so dobre volje stopili z Avtobusa v Zmincu, kjer je bila začetna točka potovanja. Pot jih je vodila od Zminca do Todraža čez Polhograjske dolomite. Prvi dan so se povzpeli na Sv. Andrej in Sv. Ožbolt, od tu pa preko Črnega Vrha na Pasjo Ravan, kjer je bil tudi cilj prvega dne. Posebni zgodovini tega hriba se moramo zahvaliti, da so šotore lahko postavili pod trdno streho. Na Pasji ravni je namreč jugoslovanska vojska zgradila veliko raketno bazo s podzemnimi jaški in garažami, ki so za eno noč postale naš improvizirani hotel. Ob branju literature o tej lokaciji nas je presenetila zanimiva zgodovina, ki se na nek način nadaljuje še danes, le da ne več na vojaški način, temveč na vremenoslovski. Ogledali smo si vremenski radar ter primerjali radarsko sliko padavin s stanjem v naravi. Ugotovili smo, da radar zelo natančno zaznava padavine, tudi tiste neposredno nad našo glavoJ.
Da ponoči ne bi zmrznili, so fantje poskrbeli za toplo ognjišče. Zjutraj smo se odpravili na pot proti Todražu, ki je potekala preko bližnje Sivke in Zadobja nazaj v dolino. Morda je bilo domotožje zaslužno za to, da so na cilj prišli pred načrtovano uro.
Kljub vlažni in mrzli noči so učenci doživeli nepozabne trenutke, na katerih so se naučili marsikaj uporabnega in poučnega, predvsem pa so postali še malenkost bolj samostojni in pripravljeni za odraslo življenje.
Fotografije si lahko ogledate v fotogaleriji.