kljub temu upamo …

… da bodo otroci še naprej hodili v šolo peš – sami ali pa v družbi sosedov, prijateljev, sošolcev. Namen projekta ni samo hoja, ampak tudi medsebojno druženje. Veliko lepše je hoditi, če zraven lahko še klepetaš in spoznavaš nove prijatelje.  

Štirinajst dni je potekal projekt in letos ne moremo reči, da nam je vreme služilo. Kljub temu, so nekateri otroci redno hodili, ne glede na dež. Veliko jih je zelo uživalo, ko so hodili po lužah in z dežnikom v roki.

Vsako jutro sva z Jano Rojc pričakali dve skupini otrok – ena je prišla iz smeri Mihevka, druga iz nasprotne smeri. Zelo lepo je bilo že zjutraj videti razposajene, nasmejane otroške obraze, ki so v spremstvu odrasle osebe prišle v šolo.

Na projekt se je prijavilo 27 učencev od 1. do 4. razreda. Večina teh prihaja iz krajev, kjer je Pešbus vozil. Na treh različnih poteh se je skozi dva tedna zvrstilo 12 spremljevalcev. Zahvala gre ZŠAM Žiri (pokrivali so celotno Poljansko pot), staršem, starim staršem, delavcem šole, podravnateljici in ravnatelju, ki so s svojo udeležbo (kot spremljevalci) prispevali, da nam je projekt uspelo izpeljati do konca.

Ideja je, da bi drugo leto to ponovili, upamo pa, da bi se ga udeležilo čim več otrok.

Projekt smo začeli z željo, da prepričamo vsaj enega učenca, da bi večkrat šel peš v šolo. Sami presodite ali nam je to uspelo.

Koordinatorka:
Mojca Mezeg Drmota

(Skupno 82 obiskov, današnjih obiskov 1)