Za Slovenijo so se začele izredne počitnice zaradi pandemije koronavirusa 13. marca 2020 – v petek, 13.

Ima ta datum res magično moč nesrečnega dne?!  Že februarja so zaradi širitve hude in nevarne bolezni začeli v nekaterih delih sveta zapirati šole. Nismo verjeli, da se lahko to zgodi tudi pri nas. Vendar se je, saj so šole 16. 3. 2020 do nadaljnjega zaprle vrata in pouk je stekel na daljavo. Kaj o tem menijo sodelavci novinarskega krožka, si lahko preberete v njihovih prispevkih. (Nastal je na koncu drugega tedna izolacije, 29. 3. 2020.)

Kar čez noč se je pojavila nova bolezen Covid-19. Proti njej na žalost še nimajo cepiva ali zdravila, zato je veliko ljudi že umrlo. Da ne zbolimo ali umremo tudi mi, moramo biti zelo previdni. Zaradi te bolezni me zelo skrbi za vse najbližje, sploh pa za mami, ki ima sladkorno bolezen in lahko takoj, ko se okuži, umre. Način šole na daljavo mi je zelo všeč, tako bi moralo biti vedno. S šolo nimam toliko obremenitve kot po navadi. Navodila učiteljev so jasna, če mi pa niso, mi jih preko e-maila razložijo. Informacije iz medijev so zame zelo velik šok. Za preživljanje teh tednov čisto vsem priporočam, naj delajo tisto, za kar jim med šolo zmanjka časa. Za konec vam želim sporočiti, da morate paziti nase in na svoje bližnje. Sama pa želim, da se ta situacija čim prej neha in da bi se čim prej lahko družili.

Lotti Klara Kovačič

Vse se je začelo na Kitajskem. Nikoli si nisem mislila, da lahko ta virus pride vse do nas! To me je močno presenetilo, a po drugi strani je povsem logično, saj je skoraj cel svet popolnoma povezan med sabo. Ta svetovni problem se mi zdi zanimiv, svojim otrokom in vnukom bomo lahko pripovedovali, kaj smo doživeli! V tem času se mi zdi čudno, da se o drugih boleznih in virusih ne govori prav nič, ampak se mi vseeno zdi prav, da smo kot država sprejeli take ukrepe, saj je to edini možen način, da se širjenje virusa ustavi. Sicer mene ni strah virusa, bolj me je strah na prvem mestu za vse družinske člane, za prijatelje in tudi za vse ostale ljudi.

Dnevi se mi zdijo veliko bolj drugačni kot med šolskim tednom ali med počitnicami. Dopoldne naredim vse po urniku, kar smo imeli tisti dan, popoldne pa grem na sprehod, berem knjige … Mi pa že kar pošteno zmanjkuje idej. Zdaj, ko sta prva dva tedna šolanja na daljavo že mimo, lahko poročamo kar nekaj stvari. Meni in tudi mojim staršem šola na daljavo ne predstavlja velike obremenitve. Zelo pomembno se mi zdi, da delam sproti, da se mi snov ne nabere. Vsa navodila, ki jih dajejo učitelji, so mi povsem jasna. Zdi se mi, da zdaj, ko snov obravnavam sama doma, delam sproti, se v snov še bolj poglobim in si tako še več zapomnim. Od vseh učiteljev se mi zdi zelo dobro, da na e-mail odpišejo zelo hitro in cenim ves njihov trud, da bi učenci snov razumeli. Ta teden so mi bili v zelo veliko pomoč I-učbeniki. Poleg razlage učiteljev zelo pogrešam tudi vse sošolce in sošolke, čeprav se velikokrat pogovarjamo preko spletnih klepetalnic, elektronske pošte in telefona. Zdi se mi, da je druženje med odmori in v živo precej drugačno od tega preko elektronskih naprav.

Informacije medijev se mi zdijo dobre, saj drugače sploh ne bi poznali stanja v državi in svetu. Ampak se zavedam, da vsaki informaciji ne smem verjeti. Te resne situacije se zelo zavedam, zato jaz in vsa moja družina kar se da upoštevamo vse ukrepe. Upam, da se bo to grozno stanje po vsem svetu, predvsem pa v Sloveniji, čim prej končalo in bomo lahko vsi nadaljevali naše normalno življenje.

Manca Trček
V trenutni situaciji je bolje, da ne razmišljamo preveč negativno, saj tudi to vpliva na naše počutje. Vseeno pa se moramo zavedati situacije, saj je precej resna. Življenje v karanteni je lahko zanimivo ali pa dolgočasno, če ne počneš nič in si slabe volje. Šolarji večinoma dopoldan delajo stvari za šolo, popoldan pa se zabavajo, hodijo na sprehode in športajo doma. Dela za šolo je ravno prav, veliko je vaj na delovnih listih ali ponavljanja iz zapiskov, nekaj pa je tudi nove snovi, za katero je treba narediti zapis in prebrati poglavje iz učbenika, saj ni razlage učitelja, kot je v šoli. Starši, ki imajo mlajše generacije otrok, so za nekaj časa zaposleni s šolo, saj otroci potrebujejo pomoč pri nalogah. Večina učencev dela naloge in zapis sproti ter imajo možnost vprašati učitelje. Odrasli in mladi spremljamo medije in se zanimamo za dogajanje. Javna mesta, kot so šola, trgovine, zdravstveni dom in druga, bodo verjetno še nekaj časa zaprta.  Pomembni so higiena, zdrav način življenja in čim manj stikov z drugimi ljudmi.

Nina Frelih

Pred tremi tedni se še nihče od nas ni zavedal, da bodo razmere po vsem svetu takšne, nihče si ni predstavljal, da lahko neznaten virus ustavi cel svet. Ob zaprtju šol, odpovedi Olimpijskih iger, ustavitvi javnega prometa in odpovedi raznih dogodkov smo se šele začeli zavedati resnosti situacije.

Ob vsej tej nevšečnosti učenci dobivamo gradivo za učenje po spletnih učilnicah, v katerih se učitelji vsak dan trudijo omogočiti učinkovit in zanimiv način učenja in utrjevanja novega znanja. Starši so precej obremenjeni, saj morajo otroke spodbujati k učenju. Dneve preživljamo različno, nekateri telovadijo, drugi gledajo televizijo, spet tretji igrajo igrice na računalniku, vsi pa se učimo, da ne bo večjih težav z razumevanjem, ko se vrnemo v šolo. Vsak dan se potrudimo, da odidemo na sprehod v naravo in naredimo nekaj dobrega za svoje telo.

Vpliv medijev je zelo velik, saj nam vsak dan  ponujajo veliko informacij v zvezi s koronavirusom. Situacija je zelo resna, a zaustavimo jo lahko samo vsi skupaj, zato ostanimo doma, da se rešimo virusa.

Lučka Peternelj

V sredo, 4. marca 2020, smo izvedeli, da se je tudi v Sloveniji pojavil prvi primer koronavirusa. Čez teden in dva dneva pa smo dobili sporočilo, da se bodo vse šole in vrtci zaprli. Sprva smo bili vsi navdušeni, da ne bo šole in da bomo imeli »počitnice«, kasneje smo se šele zavedali, kakšna je realna situacija. Ko smo ugotovili, kaj nas vse čaka, koliko truda in dela bomo morali vložiti v šolo, nas je zaskrbelo.

V ponedeljek smo imeli nekaj problemov s spletnimi učilnicami in sploh z internetom, a se je to kasneje uredilo. Za šolo porabimo veliko časa, vanjo vložimo veliko dela in truda, a mislim, da se bo to splačalo, saj vsi upamo, da nam poleti ne bo treba hoditi v šolo in da se bo celotna situacija kmalu umirila.

Mislim, da nekateri ljudje malo pretiravajo in da se ne ne zavedajo resnosti in posledic epidemije koronavirusa. Vsak dan spremljam poročila in sledim novicam. Vsi pa moramo ostati mirni in slediti varnostnim ukrepom, dobro umivati roke in se ne družiti s prijatelji.

Moj delovni dan se začne ob 8.30. Najprej pozajtrkujem, potem pa se odpravim na delovno mesto, kjer prepišem vso dano snov in naredim vse naloge. Po nekaj urah dela si privoščim malo odmora, popijem topel čaj in nadaljujem z delom. Ko vse končam, imam kosilo, po obroku pa grem na enourni sprehod, da si zbistrim misli in malo sprostim. Včasih malo poležim na klopi pred hišo, da me sonce pogreje; ko imam dovolj oddiha, se začnem učiti, naredim še kakšno vajo … Zvečer si privoščim topel tuš in ležem na kavč, s katerega si ogledam film. Potem pa se odpravim v posteljo.

Maja Šturm