Devet učencev, ki so v tem šolskem letu vključeni v program MEPI, je nestrpno pričakovalo poskusno odpravo.

Medtem ko smo učitelji zaskrbljeno pogledovali v nebo in celo razmišljali o tem, da bi odpravo zaradi deževja odpovedali, učenci na to niso niti pomislili. Ob dogovorjeni uri so stali pred šolo s težkimi nahrbtniki, natrpanimi z oblačili, blazinami, šotori, hrano, vodo in kuhalniki, zaščiteni s pelerinami, dežniki in impregniranimi čevlji, predvsem pa opremljeni z nasmeškom in nepremagljivo voljo. Mentorjema ni preostalo drugega, kot da opustita vsakršne ideje o odpovedi ali prestavitvi.

MEPI-jevci so se pognali izpred šole proti Javorču. Kljub gosti megli in močnim padavinam so s pomočjo učinkovite orientacije in timskega dela obiskali vse kontrolne točke, četudi jih je vmes pot zanesla s prave smeri. V Žiri so prispeli po približno 6 urah hoda. Tam so se »pocrkljali« s toplim obrokom, ki so ga pripravili sami, uživali v klepetu in se kratkočasili z družabnimi igrami.

Naslednji dan jih je čakala podobno težka etapa, ki je iz Žirov vodila preko Breznice, Mrzlega Vrha in Jazen do Sovodnja. K sreči so se dežni oblaki razbežali in nastalo je najboljše možno vreme za dolg pohod, ne prevroče, ne premrzlo. Motivacije jim ni manjkalo, kljub manjšim težavam z žulji se je zdelo, da so povsem sveži, kot da za njimi ne bi bila že dva dneva hoje. Po ponovni 6-urni hoji so prispeli na Sovodenj. Nihče ni omenjal tople postelje, staršev, ampak le to, da se zvečer morda vidijo na veselici z Raubarji na Visokem…

Martin Oblak

Fotografije si lahko ogledate v fotogaleriji.

(Skupno 104 obiskov, današnjih obiskov 1)