PETEK:

INFARKT 

Ali veste, kolikokrat na minuto udari zdravo srce? Od 60–100 x na minuto oz. 100.000 x na dan! V enem dnevu prečrpa od 6000 do 7000 litrov krvi in nas s tem ohranja pri življenju. 

V kolikor pa naš srčno žilni sistem ni v najboljšem stanju, lahko pride do srčnega infarkta. To je stanje, ko se zamaši ena od žil (arterij), ki prehranjuje srce s krvjo.  

Znaki srčnega infarkta: 

Srčni infarkt prepoznamo po močni in ostri bolečini v prsnem košu. Pogosto se iz prsnice širi v vrat, ramo in roko (najpogosteje levo) ali v žličko. Bolečino lahko spremlja splošna slabost, težko dihanje, bledica, znojenje, nemir in motnja zavesti. V najslabšem primeru lahko pride do zastoja srca (nenadna srčna smrt) in je potrebno takojšnje ukrepanje–oživljanje. 

Ob nenadnem zdravstvenem dogodku najprej poskrbimo za lastno varnost. Nato obolelega ogovorimo in preverimo, ali je pri zavesti. Če je pri zavesti, ga vprašamo, kakšne težave ima in ali želi, da pokličemo dežurnega zdravnika oz. reševalce. Tega bolnika ne smemo nikoli pustiti samega, saj lahko v vsakem trenutku izgubi zavest zaradi zastoja srca. 

Če je nezavesten, pokličemo pomoč na številko 112, z zvračanjem glave in dviganjem brade sprostimo dihalno pot ter preverimo dihanje. 

Če bolnik diha (vidimo dviganje in spuščanje prsnega koša, na svojem licu čutimo in s prislonjenim ušesom slišimo bolnikovo sapo), ga obrnemo v stabilni bočni položaj. 

Če odrasel bolnik ni pri zavesti in ne diha normalno (kar je tudi posredni znak, da srce ne bije), takoj pokličemo telefonsko številko 112 in začnemo z zunanjo masažo srca, kot je opisano pri TPO. 

Če imamo v bližini AED, pošljemo nekoga po AED, da ga lahko uporabimo v primeru srčnega zastoja. 

Nepopravljive poškodbe možganov se začnejo pojavljati 3 minute po nastopu srčnega zastoja, zato takojšnja in pravilna zunanja masaža srca izboljša preživetje za 3–5-krat. 

MOŽGANSKA KAP 

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, ki močno poškoduje možgane. Največkrat pride do kapi zaradi zamašitve možganske žile. 

Znaki in simptomi možganske kapi: 

• Motnje gibanja – odpove ena stran telesa, polovica obraza 
• Motnje govora – ne more govoriti ali govori nerazumljivo 
• Motnje vida – izpad vidnega polja 
• Druge motnje – bruhanje, glavobol, zmedenost, motnje zavesti, zastoj dihanja, zastoj srca 

V pomoč pri prepoznavi znakov možganske kapi nam je lahko kratica GROM:  

G – Govor, R – Roka, O – Obraz, M – Minuta 

GOVOR (ali se osebi zapleta jezik?) 

ROKA (ali neenakomerno dvigne obe roki?) 

OBRAZ (ali je nasmeh nesimetričen?) 

MINUTA (mudi se! TAKOJ pokliči 112!) 

Kako ukrepamo ob kapi? 

Takoj pokličemo 112, da pošlje ekipo reševalcev. Do njihovega prihoda moramo ostati z bolnikom, ki obvezno miruje – udobno sedi ali leži. Če je nezavesten ali bruha, ga namestimo v bočni položaj, da ima sproščene dihalne poti. Bolniku ne smemo dati nobene hrane ali zdravil, razen če to odredi zdravnik na 112.  

Pri možganski kapi je pomembna vsaka minuta, zato ne oklevajmo in takoj pokličimo 112, da zagotovimo bolniku čim hitrejšo oskrbo v bolnišnici! 

ČETRTEK:

KRVAVITVE, OPEKLINE IN TUJKI 

S krvavitvami se v šoli največkrat srečamo pri padcih.

Navadno gre za praske in odrgnine, ki niso nevarne poškodbe, a je vseeno pomembno, da rane pravilno oskrbimo, da ne pride do okužb ali večjih brazgotin. Krvavitve glede na izvor delimo na: 

• Kapilarne, kjer kri mezi, krvavitev je majhna in običajno sama preneha. 
• Venske, kjer je kri temnordeča in teče enakomerno. 
• Arterijske, kjer je kri svetlordeča in pulzirajoče brizga v ritmu srčnega utripa. 
• Odtrganine, kjer so v celoti prekinjena vsa tkiva. 

V primeru, da se v šoli zgodi nesreča, ko odrasle osebe ni zraven, in pride do kapilarne, venske ali arterijske krvavitve, naj en učenec s prtičkom ali drugo čisto tkanino prekrije rano in nanjo močno pritisne, drugi učenec pa naj steče po prvega najbližjega učitelja. 

Pri krvavitvah je namreč najbolj pomembno, da krvavitev čim prej zaustavimo, saj je velika izguba krvi lahko tudi usodna.  

Pri poškodbi glave navadno izgubimo veliko krvi oz. je krvavitev lahko zelo močna že ob zelo majhni rani, saj je glava močno prekrvavljena. V takšnem primeru je pomembno, da učenci okoli poškodovanca ostanejo mirni in s pritiskom preko tkanine na rano zaustavljamo krvavitev in s poškodovancem mirno počakamo na prihod odrasle osebe. 

Z opeklinami smo se zagotovo že vsi srečali, največkrat pa do njih pride v gospodinjstvu ali poleti na plaži, ko se nezavarovani sprehajamo na vročem soncu. Opekline delimo na: 

• opekline prve stopnje (pordela koža, praviloma brez mehurjev), 
• opekline druge stopnje (prisotni zelo boleči mehurji ter ponekod zadebeljena koža), 
• opekline tretje stopnje (poškodba celotne debeline kože – prisotna svetla področja ter usnjat videz kože). 

V primeru, da v šoli pride do opekline, moramo takoj odstraniti vroč predmet na način, da je varno, in opečen del telesa pokrijemo z mokro, hladno krpo ali opeklino držimo pod tekočo, mrzlo vodo. 

Ena izmed pogostih nesreč so tudi tujki v dihalih. To se nam v šoli lahko pripeti pri malici ali kosilu, zato je pomembno, da v tem primeru znamo pomagati sošolcu ali sebi. 

V primeru, da se ti hrana “zaleti”, nikoli ne zapuščamo razreda ali sošolcev, z namenom, da se izkašljamo, ampak ostanemo med ljudmi, da nam lahko pomagajo. 

Kako pomagati sošolcu ali sošolki, če je se jim hrana zaleti v dihalih? 

1. Najprej močno udarjamo med lopaticami navzgor, kot kaže slika. 

2. Če udarci ne pomagajo, se poslužimo Heimlichovega prijema (stopimo za sošolca, z eno roko naredimo pest, z drugo se primemo svoje pesti in močno potisnemo navznoter in navzgor). Ta postopek ponavljamo, dokler sošolec normalno ne zadiha oz. tujek odstranimo iz dihalnih poti. 

3. V primeru, da se v takšni situaciji znajdemo sami, se močno naslonimo na rob stola ali ograjo, kot kaže slika spodaj. 

SREDA:

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA (TPO) 

Kdaj uporabimo TPO? Kadar oseba doživi srčni zastoj in preneha dihati. 

Kako prepoznamo srčni zastoj? Oseba je padla v nezavest in ne diha, ali pa je njeno dihanje nenormalno. 

Ali veste, kje se v Gorenji vasi nahaja AED? Pri zdravstvenem domu in pri gasilskem domu. 

Potek TPO: 

1. VARNOST – Ko vidimo osebo na tleh, najprej preverimo, ali je VARNO in nato pristopimo. 

2. ODZIVNOST – Preverimo, ali se oseba odziva. Stresemo jo za ramena in jo pokličemo po imenu ali z ˝Gospod/gospa ali me slišite?˝ ter ˝Ali ste v redu?˝  

• Če se oseba NE ODZIVA – takoj zakličemo ˝NA POMOČ˝ in s tem pritegnemo pozornost okolice. Če smo v razredu, pošljemo sošolca/ko, da poišče učitelja v najbližji učilnici. 

• Če imamo ob sebi telefon, takoj pokličemo 112! 
• Dispečer na drugi strani nas bo vodil skozi postopek, zato telefon nastavimo na prostoročno. 

3. PREVERJANJE DIHANJA – Z obrazom se sklonimo nad usta in opazujemo prsni koš, ali se dviga ter spušča. Skušamo čutiti sapo na svojem obrazu in poslušamo dihanje. 

4. STISKI PRSNEGA KOŠA 

• Postavimo obe roki na sredino prsnega koša. 
• Stiskamo prsni koš 5–6 cm globoko, 100–120 x v minuti v ritmu pesmi Stayin´ Alive. 
• Stiskamo hitro in močno. 
• Če pridobimo AED, ga takoj vključimo in upoštevamo navodila. 
• Vsako ukrepanje rešuje življenje in je VEDNO boljše, kot če ne bi storili nič! 

Podrobnejša navodila dobite na povezavi: 

UPORABA AVTOINJEKTORJA EPIPEN 

Anafilaksija je težka alergijska reakcija, ki lahko ogrozi otrokovo življenje, zato vedno zahteva hitro ukrepanje in zdravljenje. Večina primerov anafilaksije se pojavi kmalu po zaužitju hrane, zdravila ali pika žuželke, na katero je otrok alergičen. Razvije se alergija na več organih in otrokovo stanje se hitro slabša. 

Hudo alergijsko reakcijo prepoznamo po naslednjih znakih:  

• dihala: težave z dihanjem, piskanje, kašelj 
• srce: bledica, modra obarvanost kože, slaboten pulz, slabost, zmedenost, motnje zavesti, nizek krvni pritisk 
• žrelo: tiščanje, hripavost, ovirano dihanje, požiranje 
• usta: huda oteklina jezika 

V primeru hude alergijske reakcije lahko uporabimo katerikoli avtoinjektor, ki se nahaja na šoli, saj je Epipen pripomoček primeren za vse uporabnike. 

Uporabo Epipena si lahko ogledate na posnetku ali si ogledate navodila za uporabo. 

TOREK:

KAJ STORITI, ČE SE V ŠOLI ZGODI NESREČA?

V primeru, da v šoli pride do nesreče in odraslih ni zraven, naj učenci čim hitreje posredujejo sami.

1. En učenec ostane pri ponesrečencu in mu poskuša pomagati po svojih najboljših močeh. 

2. Zavarujemo mesto nesreče in zagotovimo, da je ponesrečenec na varnem. 

3. En učenec teče do najbližjega učitelja ali vzgojitelja v najbližjo učilnico in ga obvesti o kraju nesreče oz. o ponesrečencu. 

4. Učenci poslušajo navodila učitelja in pomagajo pri reševanju. 

KAJ STORITI V PRIMERU, DA SE ZGODI NESREČA IZVEN ŠOLE? 

1. Ostanemo pri ponesrečencu in čimprej pokličemo na številko 112. V primeru, da telefona nimamo pri sebi, glasno kličemo na pomoč in poskusimo priklicati mimoidoče. 

2. Ob klicu na številko 112 sporočimo: 

1. Kdo kliče? 

2. Kaj se je zgodilo? 

3. Kje se je zgodilo? 

4. Kdaj se je zgodilo? 

5. Koliko je ponesrečencev? 

6. Kakšne so poškodbe? 

7. Ali so v bližini kakšne nevarne stvari (pes, cesta …)? 

8. Kakšna pomoč je potrebna? 

Pomembno je, da sledimo navodilom dispečerja in smo čimbolj mirni. 

PONEDELJEK:

Danes je 16. oktober, letos 11. evropski in 6. svetovni dan oživljanja.

Dnevu, ko poteka največja promocija oživljanja na svetovni ravni, se pridružujemo tudi mi z akcijo Slovenija oživlja!  

V sklopu tedna oživljanja, ki je potekal prejšnji teden, tudi na OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas pripravljamo izobraževalne vsebine za naše učence.

11 učiteljev in vzgojiteljev iz našega zavoda se je v sredo, 27. septembra, udeležilo izobraževanja za prve posredovalce z namenom, da imamo na šoli in v vrtcu dovolj usposobljenih zaposlenih za posredovanje v primeru nesreč. V 8-urnem izobraževanju nam je reševalec in inštruktor iz Društva prvih posredovalcev predstavil, kaj in kako komunicirati ob klicu na 112, temeljne postopke oživljanja in kako rokovati z avtomatskim eksternim defibrilatorjem (AED), kako posredovati v primeru opeklin, krvavitev in tujkov v dihalih, kako odreagirati v primeru bolečine v prsnem košu in kateri so znaki možganske kapi, se naučili uporabljati avtoinjektor adrenalina in vse to preizkusili v praksi na lutkah.

V prihodnjih dneh bomo te vsebine predstavili tudi učencem, v prihajajočih mesecih pa pripravljamo delavnice za določene razrede.