Naša šola je del evropske mreže zdravih šol (SHE mreža), ki se v prvi vrsti odzivajo na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvajajo preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju.

Izobraževanje in zdravje imata skupne interese. Združevanje le-teh šolam omogoča, da postanejo boljša okolja za učenje, poučevanje in delo.

Zdrava šola se zavzema tudi za celostni pogled na zdravje, kar pomeni zdravje na vseh področjih za vse vključene deležnike. Poti vplivanja pa se iščejo z različnimi možnostmi.

Koncept mreže šol, ki promovirajo zdravje, se je razvil že v 80. letih prejšnjega stoletja. K temu so pripomogli strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Sveta Evrope in Evropske komisije, ki so se zavedali, da lahko načrtno in sistematično zasnovani programi promocije zdravja pomembno vplivajo na zadovoljstvo učencev, njihovo samopodobo, vedenje v zvezi z zdravjem, odnos do zdravja in življenja nasploh. Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerila se je k razvojnim programom za promocijo zdravja, v zadnjem času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja kot zelo pomembnih varovalnih dejavnikov, evalvacijo učinkov preventivnih šolskih programov, dejavno vključevanje učencev/dijakov, lokalno in regionalno sodelovanje, izobraževanje učiteljev, konceptualni razvoj mreže in kakovost standardov. Slovenija se je najprej z 12 šolami vključila v mrežo leta 1993. Od takrat se je slovenska mreža širila, in danes je vanjo vključenih že 398 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov.

V tem šolskem letu praznujemo 30-letnico njenega obstoja.

70 % vseh slovenskih osnovnih šol si je že pridobilo naziv Zdrava šola. Mrežo v Sloveniji koordinira NIJZ, deluje pa pod okriljem Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za zdravje.

Zdrave šole delujejo celostno. Podpirajo zdravje, varno okolje, spodbudno okolje in razvoj učenčevih potencialov. Opozarjajo, da sta izobraževanje in zdravje neločljivo povezana.

Celostni pogled na zdravje pomeni zdravje na vseh področjih za vse vključene deležnike, poti vplivanja pa iščemo z različnimi možnostmi. Pomembni so tako vsebine zdravja v učnem načrtu, kontinuirano izobraževanje učiteljev, ponudba zdravju naklonjenih dejavnosti na šoli, dobra organizacija, šolska in razredna pravila, kot tudi kakovostna komunikacija med zaposlenimi, učenci, starši, sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi institucijami, ki lahko vplivajo na zdravje. Torej je pomembno vse, kar lahko izboljšuje življenje in delo na šoli.

Ustvarjanje pozitivne šolske klime pomembno vpliva na oblikovanje vrednot pri posamezniku ter na njegove odločitve za vedenje. Obstaja močna povezava med odnosom do šole, učnim uspehom in vedenjem v zvezi z zdravjem. Raziskave ugotavljajo, da mladi, ki so bolj povezani s šolo, manj pogosto razvijejo tvegano vedenje.

Ključni elementi promocije zdravja v šolah (po Ottavski listini promocije zdravja, 1986):

Politika zdravja v šolah: šola oblikuje lastno politiko zdravja in dobrega počutja. Glede na svoj položaj ugotavlja izzive, določa prednostne naloge, cilje, dejavnosti za izboljšanje položaja, nosilce, roke … O tem razpravlja z učenci, učitelji in starši, vse pa zapiše v samostojni dokument oz. dopiše v že obstoječe dokumente (npr. letni delovni načrt, Listino o zdravju na šoli ali Vzgojni načrt). V takem dokumentu je npr. opredeljeno, kako preprečevati nasilje, izboljšati šolsko prehrano, spodbujati učence in učitelje k več gibanja med poukom, izboljševati medsebojne odnose ipd. V ugotavljanje, izvedbo in evalvacijo naj bodo vključeni vsi deležniki na šoli.

Šolsko fizično okolje: pomembni so stavba, materiali, urejeno in varno dvorišče ter notranjost in okolica šole, omogočanje prostora za fizične dejavnosti, oprema v učilnicah in drugih prostorih za boljše učenje, kuhinja/prostor za zdravo prehranjevanje, posebna skrb naj bodo čiste in urejene sanitarije.

Šolsko socialno okolje: na vzdušje in klimo bistveno vpliva kakovost medsebojnih odnosov med učenci, učitelji, starši in širšo skupnostjo. Šola lahko s svojimi pravili (šolskimi in razrednimi), ukrepi, dejavnostmi, izobraževanji, srečanji, odprtostjo navzven …, bistveno pripomore k izboljšanju vzdušja na šoli.

Individualne veščine/spretnosti in akcijska kompetenca: vsebine zdravja so vpete v formalni in neformalni kurikul, ki ga je treba z dejavnimi in sodelovalnimi metodami poučevanja približati učencem za doseganje znanja, razumevanja, spretnosti, izkušenj. Šola bi morala omogočati čas in prostor, da bi se učenci lahko učili s pomočjo aktivnih sodelovalnih metod, vadili osebne in socialne spretnosti, razčiščevali stališča, kritično presojali za in proti ter razvijali strategije za vedenje, ki izboljšuje njihovo zdravje in sposobnosti učenja.

Zdravstvene službe: njihova podpora je pomembna pri spremljanju in ocenitvi zdravstvenega stanja, razmer na šoli, svetovanju, pomoči strokovnih služb ne le na področju telesnega zdravja, temveč tudi na področju socialnega in duševnega zdravja. Večina zdravstvenih ustanov sodeluje s šolami kontinuirano že vrsto let na regijski in lokalni ravni, jim ponujajo programe predavanj za starše in učitelje ter delavnice za učence/dijake preko celega šolskega leta za različne vsebine zdravja.

Bistveno je, da šola vključi promocijo zdravja v vse vidike vsakdanjega življenja, tako v učni načrt kot skriti učni načrt.

Cilji Zdravih šol:

1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.

2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.

3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.

4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bomo oblikovali raznovrstne pobude.

5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.

6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.

7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo.

8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.

9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.

10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu.

11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo na področju zdravja otrok in mladostnikov.

12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno podprla pri vključevanju vsebin zdravja v učni načrt.

DEJAVNOSTI NA NAŠI SO USMERJENE V:

• Več gibanja, gibanje na prostem, učenje v naravi ter v učilnici na prostem.
• Aktivne in sodobne metode učenja.
• Skrb za dobro šolsko klimo.
• Varno in spodbudno šolsko okolje.
• Dejavnosti za ohranjanje duševnega zdravja otrok.
• Razvoj potencialov pri učencih.
• Skrb za ustrezno in kvalitetno komunikacijo.
• Oblikovanje vrednot.
• Skrb za zdravo prehrano.
• Skrb za dobro in redno hidracijo.
• Ozaveščanje o pomenu spanja.
• Ozaveščanje o kemični in nekemični zasvojenosti.
• Ničelna toleranca do nasilja.
• Zdravju naklonjene dejavnosti.
• Dan Zdrave šole.
• Medgeneracijsko sodelovanje.
• Okoljska vzgoja in skrb za okolje.
• Sodelovanje z lokalno skupnostjo.

                                                                                           Lucija Tomc, koordinatorica